Pri prenovi ali gradnji hiše je ključni korak načrtovanje vodovodnega in odtočnega sistema. Zavedamo se, da lahko marsikomu, ki nima znanja iz področja strojnih instalacij in razumevanja funkcionalnosti sistema, tak projekt prenove ali gradnje svojega doma, povzroča vrsto preglavic in slabe volje. Zato smo v nadaljevanju pripravili nekaj napotkov o postopkih in materialih, ter opozorila na kaj je potrebno biti pozoren pri izvedbi vodovodnega in odtočnega sistema.

Vodovod in odtoki

Prvi korak pri izvedbi vodovoda in hišne kanalizacije je, da ustrezno določimo potek cevi in predvidimo vodovodne priključke ter odtoke. Naslednji enako pomemben korak je določitev meter risa, to je črta na steni, ki označuje razdaljo enega metra od končne višine tal. Ta višina je osnova, od katere določimo pozicijo priključkov za pipe ter ostale potrebne razvode vode in odtokov.  Naslednji korak je lociranje predvidene postavitve elementov, torej jasno določiti, kje bodo montirane pipe kot je kuhinjska pipa, pipa za umivalnik in ali bodo pipe podometne ali klasične nadometne. Določiti je potrebno kje v kopalnici bo tuš oziroma kopalna kad. Kje bo locirana WC školjka in ali bo WC kotliček vgrajen podometno ali nadometno, kje bo nameščen bide, pralni in sušilni stroj, ter morebitni drugi elementi.

Vodovodna napeljava in odtoki se namestijo podometno, pomeni pred izdelavo ometov. Potek cevi mora biti po tleh vedno horizontalno,  po stenah pa horizontalno in vertikalno. Torej nikoli diagonalno, da ne izgubimo preglednosti poteka cevi, ko so končani ometi.

Pri odtočnih ceveh imamo še dodatno posebnost, ki je odločilnega pomena za bodočo uporabo sistema. Zelo moramo biti pozorni, da so cevi položene pod kotom, tako da nastane padec v smeri, kamor se bo voda iztekala. Po normativih mora biti padec vsaj 2°. Pri uporabi spojnih elementov kot so kolena in T- kosi, moramo biti pozorni, da če je le mogoče, uporabljamo spojne kose s kotom največ 45°. Tako se bomo izognili morebitnim zamašitvam odtokov, ko bodo le-ti že v uporabi.

Dovod vode od komunalnega priključka v hišo, po navadi naredimo lastniki hiše v svoji izvedbi. Pri tem bodimo še posebej pozorni na zunanji dovod. Te cevi morajo biti dobro izolirane in zakopane na ustrezno globino, da pozimi, ko so nizke temperature preprečimo zmrzovanje vode. Pred hišo se praviloma v zemljo vkoplje vodovodni jašek, v katerem so vgrajeni ventili za zapiranje in odpiranje dovoda vode v hišo ter vodomer in regulator vstopnega tlaka. Iz naših izkušenj zelo priporočamo, da so to izpustni ventili, ki imajo vgrajeno še pipico. Ta pipica omogoča da lahko, izpustimo vso vodo iz sistema v hiši. Prav tako priporočamo vgradnjo reducirnega ventila oziroma regulator tlaka, ki omogoča nastavitev pritiska pretoka vode ob vhodu v hišo. Včasih se namreč zgodi, da Komunalno podjetje zaradi vzdrževalnih del ali pa zaradi povečanega števila novih uporabnikov, poveča tlak v sistemu. Povečan tlak pa lahko poškoduje hišno napeljavo ali pa povzroči poškodbe na ceveh, ventilih in pri pipah.

Materiali

Za hišni vodovod so se včasih uporabljale predvsem pocinkane železne cevi ali pa varjene železne cevi. Problem pri teh ceveh je, da zaradi vodne erozije čez čas postopoma pričnejo po notranji strani rjaveti, pomeni da pijemo in uporabljamo onesnaženo vodo, četudi je ta do priklopa do hiše neoporečna. Na to rjo se potem prijema še umazanija iz vode, kar zmanjšuje pretok vode v cevi. Bolj je stara napeljava, več je možnosti da se kakšen delček umazanije odlepi od stene cevi in zamaši pipe v hiši. Pomeni, da ko pipo zapremo, še vedno spušča kapljice vode in je ni mogoče več zapreti tako, da bi tesnila. Zaradi novejših materialov je uporaba pocinkanih cevi v strmem upadu. Uporabljajo se le še v primerih, ko montirajo starejši mojstri, ker so teh materialov bolj navajeni, ali pa za kakšne sanacije že obstoječih napeljav.

Danes so v uporabi predvsem PPR, PERT in aluplast cevi. Tudi te se namestijo podometno. Največja prednost takih cevi je, da so lahke za prenašanje, imajo gladke notranje stene, torej se na stene ne prijema umazanija in je posledično upor v ceveh manjši. Zaradi materiala tudi ne rjavijo in z leti ne izgubljajo pretočnosti. Za te cevi so na trgu različne vrste fitingov oziroma spojnih elementov, ki se med seboj razlikujejo predvsem po načinu spajanja. Tudi orodja za spajanje so različna, odvisno od proizvajalca fitingov. Je pa sodoben način spajanja bistveno enostavnejši, hitrejši in tudi bolj ekonomičen.

Nekateri mojstri za vodovodne sisteme še vedno radi uporabljajo tudi bakrene cevi. Pri uporabi takšnih cevi za pitno vodo moramo biti pozorni, da se uporabijo le cevi z oznako sanco. Te imajo na notranji strani poseben premaz, saj je baker v prevelikih količinah lahko zdravju škodljiv.

Za odtoke v hišah se uporablja PVC plastika. Ta je preizkušeno, dolgotrajno odporna in enostavna za montažo.

Kljub temu, da imamo veliko informacij in smo seznanjeni s potekom  napeljave vodovoda in odtokov v hiši, svetujemo, da delo opravijo usposobljeni strokovnjaki. Če instalacije niso ustrezno izvedene, je velika verjetnost nastanka škod zaradi naknadnih sanacij nefunkcionalnosti sistema.