Talno gretje je sistem ogrevanja prostorov, ki omogoča prijetno klimo v bivalnih prostorih in je v bistvu očem nevidno. Sistem talnega ogrevanja se vgrajuje v tla, stene ali strop. Cevi, v katerih je topla voda povezujejo sistem s pečjo ali pa s toplotno črpalko. Cevi se položijo pod estrihom po tleh in pred ometi po stenah. Dodatne prednosti takega načina ogrevanja so nižji stroški ogrevanja, prijetnejše počutje v prostoru in bolje porazdeljena temperatura.
Pred pričetkom izvedbe sistema talnega ogrevanja, se vedno določijo in zarišejo meter risi, tako se označi višina estriha. Upoštevati je potrebno norme in potrebne višine končne nivelacije. Višina cevi in stiropora je najmanj 33 mm, nad cevmi pa se praviloma zalije okoli 3-4 cm zaključnega sloja tal, torej estriha. Za ustrezno izvedbo talnega ogrevanja je potrebno predvideti vsaj 10 cm višine, si pa lahko delo zelo olajšamo, če imamo še kakšen centimeter v rezervi.
Naslednji korak je določitev razdelilnika (pogovorno razdelilec) z zadostnim številom razvodov za cevi. Potrebno število razvodov se okvirno izračuna na podlagi velikosti oziroma kvadrature prostora, ki se bo ogreval. Standard za količino cevi je okoli osem metrov cevi na kvadratni meter. To število potem delimo z 100, ker je 100m maksimalna dolžina vsake veje in dobimo število potrebnih vej. Za prostor z 200 kvadrati torej potrebujemo okoli 1.400m cevi za talno ogrevanje, za kar potrebujemo razdelilnik z 14 vejami oziroma razvodi. Ko pridobimo informacijo o velikosti razdelilnika, temu primerno določimo še velikost in lokacijo omarice, kjer bo vgrajen razdelilnik. Omarica za razdelilec se locira nekje na sredini nadstropja, da je razpored cevi čim bolj enakomerno in ekonomično razporejen v želene prostore, ki se bodo ogrevali. Do nje so speljane dovodne in odvodne cevi centralnega sistema iz kurilnice.
Vedno se najprej položi izolacija, šele nato napeljemo cevi. Tako zagotavljamo dva pomembna dejstva in sicer preprečimo uhajanje toplote v tla, ker je stiropor izolator, hkrati pa služi kot zaščitna podloga za napeljane cevi. Še pred polaganjem stiroporja pa je potrebno ob stenah polepiti obrobni trak, ki preprečuje stikanje estriha s steno – plavajoči estrih. Ko imamo vse zgoraj našteto urejeno, ponovno premerimo višine tal v različnih prostorih. Če so v vseh prostorih enake višine, lahko povsod uporabimo stiropor enake debeline, ko višine niso enake, pa si pomagamo z različnimi debelinami, tako da dobimo želeno končno višino. Na stiropor z vnaprej vlitimi čepki se cev enostavno fiksira. Če uporabimo stiropor v gladkih ploščah, pa na te plošče cev pritrdimo s posebnimi sponkami. Lahko ročno ali pa s pomočjo posebne priprave za fiksiranje sponk – tacker.
Ko je stiropor v celoti položen in so višine tal usklajene, se prične napeljava in razvod cevi. Najprej se okvirno določi kje bo potekala posamezna kača. Kača v instalaterskem žargonu pomeni posamezen sklopi cevi v enem kosu, ki je napeljan v spiralni obliki in ima oba konca cevi priključena na razdelilnik. V manjših prostorih je dovolj ena kača, v nekoliko večjih pa je potrebno napeljati tudi dve ali več kač. Pri napeljavi moramo biti še posebno pozorni, da kače razvijamo po vrsti po posameznih prostorih, tako da pri razdelilniku ne pride do križanja cevi. Cev polagamo v spirali proti sredini, kjer jo rahlo upognemo tako da jo lahko vodimo med cevmi spiralno po isti poti nazaj do razdelilnika. Pri tem moramo biti pozorni, da je v dokončani spirali razmik med cevmi 10cm, razen nekaj krogov ob oknih in zunanjih stenah, kjer mora biti razdalja med cevmi v spirali 5 cm. Tudi v kopalnici in navadno na hodniku pri vhodu, se napeljejo gostejše kače, da je koriščenje teh prostorov prijetnejše.
Za talno ogrevanje se najpogosteje uporabljajo pert-evoh cevi. Odlikuje jih dobra toplotna prepustnost in visoka upogljivost, kar nam omogoča lažjo montažo. Pri nakupu moramo biti pozorni, saj so pri nekaterih ceveh nižje kvalitete dodane razne primesi, kar zmanjšuje prožnost, cev pa tako prej prelomimo.
Sistem talnega ogrevanja deluje po nizkotemperaturnem režimu. Ker je grelna površina dosti večja kot pri radiatorskem načinu ogrevanja, ne potrebujemo visokih temperatur grelnega elementa. Po ceveh sistema talnega ogrevanje se pretaka voda s temperaturo le od 22C° pa do 38C°. Tako so tla na otip sicer hladna, za hojo in bivanje pa zelo ugodna. Previsoka temperatura v tleh namreč povzroča nelagodje in pekoči občutek v nogah.
Priklop talnega ogrevanja na visokotemperaturni sistem je mogoč le ob uporabi termostatskega mešalnega ventila za talno ogrevanje ali primernega elektronskega regulatorja in izvedbe mešalnega ventila z motornim pogonom. Ta nam potem regulira temperaturo vode in poskrbi za udobno ogrevanje tal. Krmiljenje je možno tudi z vezavo sobnega termostata in elektrotermično termostatsko glavo, ki jo pritrdimo na razdelilnik.
Struktura strani
Pomoč uporabnikom
Možna plačila
Komentarji zaklenjeni.